O FESTIVALU

Forum Nove glasbe želi v zgoščeni festivalski podobi nadaljevati tradicijo, ki jo je dve desetletji vzgajal Pihalni kvintet Slowind s svojim Festivalom Slowind. Kontinuiteta se kaže v zavezanosti najsodobnejši glasbi in predstavljanju tiste glasbe 20. in 21. stoletja, ki v Sloveniji še ni našla svojega odmeva, preseganje v izrazitejšem osrediščanju na glasbo zadnjih dveh desetletij. 

Takšen pristop je botroval odločitvi za prvega skladatelja v fokusu oz. kuratorja festivala: Ondřej Adámek (1979) je predstavnik najmlajše, a mednarodno že trdno uveljavljene skladateljske generacije. Prihaja iz Češke, rojen je torej še onkraj železne zavese, a je v svoji ustvarjalnosti že trden člen povezane Evrope brez političnih in estetskih meja. Za slovensko glasbeno kulturo, ki je kontekstualno vpeta v podobne okvire, je pogled Adámeka vabljiv, saj bi ga bilo mogoče primerjati s slovensko skladateljsko tvornostjo iste generacije (V. Žuraj, N. Šenk, M. Bonin, P. Strahovnik). 

Adámek je festival zasnoval okoli programskega vodila Ura telesa, v katerem sta skriti bistveni prvini njegove kompozicije poetike – na eni strani telesnost in taktilnost ter na drugi strani močna odvisnost od časovne komponente, ritmičnega pulziranja. Zanimivo je, da obe glasbeni komponenti najmočneje zaznamujeta tudi vseprisotno popularno glasbo, s čimer je Adámekov izbor mogoče razumeti kot širši družbeni komentar. 

Forum predstavlja šest koncertov, ki skušajo osrednjo temo osvetliti vsakič iz nove perspektive. Prvi koncert se osredišča na »Trans«, posebno stanje telesa in duha, v katerem je presežen občutek časa. Vrhunec koncerta bo izvedba Andriessenovega dela Delavski sindikat, osrednjega »eseja« o svobodi in enotnosti. Drugi koncert z naslovom »Ledeno vroče« prinaša elektroakustično glasbo, pri čemer oksimoron naznačuje kontraste in spogledovanje z žanri glasbe hrupa in obsesivna ritmična pulziranja. Tretji koncert se osredišča na različne kvartete (godalni, tolkalni, saksofonski), medtem ko naslov »Utripajoča telesa« poudarja zvezo med ritmičnim pulzom in telesno reakcijo. Četrti koncert, »Telesni vzorci« najbolj neposredno predstavlja temo celotnega ciklusa – dela izvajajo tolkalci na svojih telesih, pa tudi solistični dirigent s svojim telesom predstavi »tiho« skladbo. Aprilska koncerta vključujeta dela za večje komorne ansambelske sestave. Koncert »Gibni šumi« postavlja v središče dialog med velikani glasbe druge polovice 20. stoletja in sodobnostjo. Festival zaključuje koncert »Karakuri«, s skladbo skladatelja v žarišču/kuratorja Adámeka, ki za glavnega akterja svoje skladbe postavlja tradicionalno japonsko mehanizirano lutko. 

Z izjemo dela Vinka Globokarja bodo vse skladbe koncertnega ciklusa izvedene prvič v Sloveniji, sem pa gre všteti tudi naročila za nova slovenska dela, ki so jih prejeli Petra Strahovnik, Urška Pompe in Mauricio Valdés san Emeterio. Poleg naročenih del bodo prav na vsakem koncertu izvedena tudi druga slovenska dela (Larisa Vrhunc, Vinko Globokar, Neville Hall). Med deli tujih skladateljev pa gre omeniti predvsem svetovne klasike zadnjih treh desetletji (O. Adámek, S. Steen Andersen, L. Andriessen, F. Lévy, G. Ligeti, V. Globokar, G. Aperghis, M. Smolka). 

Zaradi epidemije je prišlo do sprememb v spomladanskem delu programa.