Nemška skladateljica nizozemskih korenin Iris ter Schiphorst je vrsto let delovala kot klasična pianistka, basistka, tolkalistka, klaviaturistka in tonska inženirka v različnih rockovskih skupinah, kar je v veliki meri zaznamovala njeno kasnejšo ustvarjalnost.

Njen katalog del zaobsega vse zvrsti, vključno s številnimi celovečernimi glasbeno-gledališkimi deli, filmsko glasbo in kar trinajstimi obsežnejšimi orkestrskimi deli, ki so jih prvič izvedli priznani orkestri, kot so Simfonični orkester Bavarskega radia, Nemški simfonični orkester iz Berlina, Simfonični orkester Berlinskega radia, Simfonični orkester Zahodnonemškega radia, Orkester Jugozahodnega nemškega radia, Orkester Gürzenich iz Kölna, Simfonični orkester BBC iz Londona, Simfonični orkester BBC iz Glasgowa, Nacionalni mladinski orkester Velike Britanije in drugi). Od poznih osemdesetih let se ukvarja tudi z večmedijsko umetnostjo.

Iris ter Schiphorst je sodelovala z vsemi vodilnimi ansambli nove glasbe (London Sinfonietta, Ensemble Modern, Ansambel Scharoun, Ensemble Recherche, Ansambel Ictus, Ansambel Mosaik, Neue Vokalsolisten, Ansambel BIT-20, Ansambel Musikfabrik, Ansambel Aventure, Ansambel Ascolta, Ansambel Collegium Novum Zürich, Ansambel Phace Vienna, Komorna akademija iz Potsdam, Godalni kvartet Arditti, kvarteta Doelen in Bozzini ter mnogi drugi).

Skladateljičina otroška opera Gosja služkinja (Die Gänsemagd, 2009) je bila z velikim uspehom postavljena na Dunaju, v Berlinu ter v Züriški operi. Njena glasba za otroško uspešnico Zverjasec (The Gruffalo, skupaj s Stefanom Lienenkämperjem), ki jo je za oder priredilo Lutkovno gledališče Potomci Hansa Wursta, krstno pa jo je izvajal Ansambel Scharoun v Berlinski filharmoniji, je bila vrsto let na sporedu otroških gledališč.

Za svoje orkestrsko delo Gravitacijski valovi (Gravitational Waves, z Urošem Rojkom), ki ga je leta 2016 krstno izvedel Nacionalni mladinski orkester Velike Britanije pod vodstvom Edwarda Gardnerja v Kraljevi dvorani Albert Hall v okviru festivala London Proms, je prejela navdušene kritike. Premiera njenega polgledališkega orkestrskega dela Imaginarno po Lacanu (Das Imaginäre nach Lacan) za igralca, orkester in elektroniko v živo s Salome Kammer v glavni vlogi in dirigentom Ilanom Volkovom v dunajski Koncertni hiši leta 2017 v okviru festivala Wien Modern je bila sprejeta z izjemnim navdušenjem tako občinstva kot kritikov.

Iris ter Schiphorst je prejela številne nagrade in štipendije, med drugim tudi prestižno umetniško nagrado mesta Heidelberg leta 2015. Od leta 2013 je članica Akademije umetnosti v Berlinu, od leta 2015 pa je profesorica za medijsko kompozicijo na dunajski Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti.